Tretje največje madžarsko jezero izginja. Ali ga lahko še rešijo?

Jezero Velence, ki velja za tretje največje jezero na Madžarskem, se zaradi dolgotrajne suše, pomanjkanja padavin in slabega upravljanja vod nevarno približuje najnižji gladini v zgodovini. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ta že v kratkem dosegla raven iz leta 2022, ko je državo prizadela huda suša, piše Euronews.

Jezero leži približno 40 kilometrov zahodno od Budimpešte in je priljubljena poletna turistična destinacija. Vsako leto je množično obiskovano zaradi možnosti kopanja, jadranja in izletov z ladjami. Letos pa je podoba drugačna. Kovinske stopnice, ki so nekoč vodile v vodo, se danes končajo v pesku, saj se je obala umaknila za več metrov.

Nizka gladina jezera že škodi turizmu

Po podatkih madžarskih oblasti je gladina vode v začetku junija pri kraju Agárd znašala le 56 centimetrov. To pomeni le tri centimetre nad zgodovinsko najnižjo izmerjeno vrednostjo, ki so jo zabeležili 2022. Če v prihodnjih tednih ne bo obilnejših padavin, bi se lahko gladina do konca poletja še močno znižala, piše Euronews.

Nizka gladina že kaže posledice v turizmu. Nekateri ponudniki izletov z ladjami in jadralnih dejavnosti letos sploh niso odprli sezone, nekateri pa so svojo dejavnost že preselili na Blatno jezero. S tem je ogrožen pomemben vir prihodkov za kraje ob jezeru, ki so močno odvisni od poletnega obiska.

Izsušitev ogroža tudi naravo

Pomanjkanje vode ima resne posledice tudi za naravo. Trstišča, ki so pomemben življenjski prostor številnih živalskih vrst, postajajo vse manj prijazna za življenje. Ribe in vodne ptice izgubljajo svoj habitat. Izsušitev ogroža tudi gnezdeče ptice, saj se nekdanji otočki zaradi nizke vode spreminjajo v suho kopno, kar za plenilce pomeni lažji dostop.

Težavo pa predstavlja tudi segrevanje plitve vode. Ker se nižja količina vode hitreje segreva, se povečuje možnost razrasta alg. To lahko poslabša kakovost vode in še dodatno ogrozi življenje v jezeru.

Bo jezero izginilo ali obstaja rešitev?

Strokovnjaki so za Euronews povedali, da kot možne rešitve vidijo obnovo bližnjih zadrževalnikov Zámolyi in Pátkai, kjer bi lahko v deževnih obdobjih zbrali več vode za jezero. Med idejami sta tudi ponovna uporaba prečiščene odpadne vode in dovajanje vode iz reke Donave, ampak bi takšni posegi zahtevali obsežno gradnjo nove infrastrukture.

Čeprav se je jezero Velence v preteklosti že popolnoma izsušilo, strokovnjake danes najbolj skrbi pogostost tovrstnih kriz. Podnebne spremembe, vse daljša sušna obdobja in pretekle napake pri upravljanju z vodami so jezero pripeljali v stanje, v katerem bo brez hitrih in učinkovitih ukrepov njegova prihodnost vse bolj negotova.